Pogovor z Dejanom Ramšakom, predsednikom NK Pobrežje

50. obletnica delovanja Nogometnega kluba Pobrežje

Pogovor z Dejanom Ramšakom, predsednikom NK Pobrežje

Dejan Ramšak je otrok Pobrežja, ki je predan nogometni žogi že od rane mladosti. Podjetnik, ki uspešno vodi podjetje Fidebo je predsednik NK Pobrežje s katerim ima s svojo strokovno ekipo visoke cilje na organizacijskem in tekmovalnem področju. V dnevih pred sobotnim športno-zabavnim maratonom, smo ga zmotili in z veseljem se je odzval na nekaj vprašanj.

Klub z bogato zgodovino praznuje svojih 50 let obstoja na izjemen način! Organizirate vrhunski dogodek, ki bo pritegnil širšo okolico v prostore NK Pobrežje. Kaj vam pomeni NK Pobrežje?

“Za mene in za nas krajane mestne četrti Pobrežje nam naš lokalni klub pomeni zelo veliko. Seveda v osnovi vsi navijamo in živimo za NK Maribor, ampak ljubezni do našega majhnega lokalnega kluba ne gre opisati, ker je ta posebna, predvsem pa zelo povezana s čustvi in spomini, saj smo tukaj odraščali od malega in tukaj preživeli vso svojo mladost. Na treningih smo se spoznavali, družili ter že kot otroci sklepali vedno nova prijateljstva, saj smo se v nogometnem klubu na treningih srečevali in povezovali otroci iz vseh pobreških osnovnih šol (OŠ Draga Kobala, OŠ Tone Čufar, OŠ Borci za severno mejo). Nekateri so na tem prostoru spoznali svojo sorodno dušo, ki jih je ali jih bo spremljala vse življenje. Igrišče in okolica igrišča sta center dogajanja in druženja mladih, kjer lahko mladi pod nadzorom staršev ali naših trenerjev kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Želja kluba je, da mlade motiviramo ter navdušimo, ne samo nad nogometom, ampak nasploh nad športom in da jih obenem odvrnemo od računalnikov in uličnega življenja. 

Določeno obdobje se v našem nogometnem klubu z mladimi ni delalo tako, kot bi se moralo in sem bil zaradi tega kot otrok sam z ostalimi sovrstniki v nogometu za marsikaj prikrajšan. Tako lahko malo v šali malo pa zares povem, da sem se tudi naučil česa klubi in njegovi funkcionarji ne smejo početi… Zavedam se, da se moramo zdaj mi “nova in mlada ekipa” še toliko bolj potruditi, da vsem dokažemo, da smo na Pobrežju zmožni kvalitetno usmerjati otroke v pravo smer.”

Zelo kvalitetno delo se vidi v delu z mladimi. Kdo skrbi za ustroj in delovanje nogometne šole?

“V NK Pobrežje imamo poseben sistem dela, saj imamo zaradi velikega števila otrok, kar dve vodji nogometne šole. Velik del vodenja prevzema Sebastijan Cvetko, ki skrbi praktično za vse. Skrbi, da se otroci, starši in trenerji pri nas dobro počutijo ter, da je vse na svojem mestu. Drugi vodja je Marcel Boškovič, ki kot strokovni vodja naše nogometne šole sodeluje z Nogometno zvezo Slovenje in z regijskimi centri nogometne zveze katere vodi Jani Sajko.

Marcel vso znanje in smernice, katere pridobi od Janija in nogometne zveze prenaša na naše trenerje oziroma vsakemu trenerju po programu NZS določa teme za trening. Naši trenerji na podlagi teh tem sestavijo treninge ter jih vnesejo v posebno klubsko aplikacijo. Marcel te treninge pregleda ter naknadno izvaja še nadzor nad samo izvedbo treninga. Pomemben del naše ekipe je tudi Robert Kraner, ki skrbi da je v administraciji vse sproti urejeno ter da smo uspešni na raznih razpisih. Dušan Vrban in Andrej Prebil skrbita za marketing in za razne stike z javnostjo. 

Pohvalil in omenil pa bi tudi vse naše trenerje in ostale funkcionarje v klubu, saj brez kateregakoli od nas, danes klub ne bi bil to kar je. Ob tej priložnosti se vsem skupaj zahvaljujem za uspešno skupno sodelovanje in si želim, da bi tako potekalo še naprej.”

Katere ekipe se bodo srečale na Pokalu klubov iz MO Maribor in ali vam bo uspelo zadržati naslov?

“Na turnirju za pokal Maribora lahko igrajo le povabljene ekipe in to so samo nogometni klubi iz občine Maribor.  Udeležbo na turnirju so mi potrdili prav vsi nogometni klubi iz naše občine (NK Pobrežje, NK Kovinar Tezno, NK Tabor, NK Limbuš-Pekre, NK Dogoše, NK Malečnik in NK Maribor). 

Če povem odkrito, mi zmaga ni tako pomembna, je pa moja največja želja, da mestni mariborski derbiji oziroma turnir za pokal Maribora postane tradicionalen ter da se vsako leto turnir odigra v drugem klubu. Namen turnirja je druženje in morebitno sodelovanje med klubi.”

Kaj pa vaša članska ekipa?

“Sedaj, ko smo uredili temelje kluba (nogometno šolo), vedno bolj strmimo in smo že vse bližje članski ekipi. Edini problem, ki nastane pa je, da na Pobrežju zaradi zelo slabega stanja igrišca nimamo ustreznih niti osnovnih pogojev, da lahko sploh prijavimo člansko tekmovanje.”

Sodelovanje z MO Maribor se izboljšuje v zadnjem času. Kaj so prioritetni skupni cilji, ki jih kujete skupaj z MO Maribor?

“Sodelovanje je korektno. Občina ima posluh. Naši skupni cilji so, da v bližnji prihodnosti uredimo normalne in zdrave pogoje za treniranje otrok. Pobrežje si kot najštevilčnejša mestna četrt v MOM in kot klub, ki kvalitetno dela, predvsem pa naši otroci, otroci to resnično zaslužimo.”

Kje vidite kot predsednik kluba NK Pobrežje čez 10 let?

“Moj cilj je, da še bolj nadgradimo našo nogometno šolo, da ponovno vzpostavimo in prijavimo člansko ekipo. Najbolj pa si želim, da skupaj z ostalimi zgradimo pravi športni park za otroke na Pobrežju. Ko se to uresniči imamo vse pogoje za še kvalitetnejše delo z otroci, ki so sedaj še vedno dokaj neustrezni. Tako bomo lahko tudi naš čas in energijo, katero sedaj vlagamo v neurejeno igrišče, namenili še dodatnemu razvoju otrok.”

Gledate na vodenje kluba kot vodenje podjetja? Sami ste uspešen podjetnik in veliko vlagate nazaj v okolje. Kaj vam pomeni, ko vidite nasmejanega otroka v rumeno črnem dresu ter starša, ki vam je hvaležen za pomembne trenutke v fazi odraščanja?

“Ne nikakor, to sta dva zelo različna pojma, pri vodenju podjetja dela vodim sam ter vse odločitve sprejemam sam.

Pri nogometnem klubu pa vse moje ideje in novitete predstavim ekipi izvršnega odbora kluba in se nato skupaj odločamo za razne poteze. Do danes se še ni zgodilo, da me izvršni odbor v kateri od mojih idej ali odločitev nebi podprl.

Na te zadeve ne gledam, kot da vlagam nazaj ampak preprosto delam, kar me veseli, saj vemo da je žoga naša droga.”

Ko vidim nasmejanega otroka, vidim sebe v otroških letih. To pristno otroško veselje mi vrne spomine iz mojih otroških let ob nogometu in to me posledično pomladi ter sprosti glavo od vsakdanjih obveznosti in stresa. Ko pa vidim hvaležnega starša, si želim, da bi tudi oni vzgajali otroka v taki smeri, da bi ti otroci v prihodnosti v naših letih prevzeli klub in ga vodili po vseh bodočih modernih smernicah. Želim si da bi vsi vključeni še naprej skrbeli, da bi se otroci z veseljem vračali na treninge oziroma z drugimi besedami si želim da bi naša mladina še bolj nadgradila naše delo.”

PR MNZ