FUZBAL KORNER: Nejc Gergič

Piščalka, zastavice in kartoni. Prepoznavni pripomočki nogometnih sodnikov, ki veljajo za ene najpomembnejših akterjev na nogometnem igrišču. Pohval so deležni redko, na udaru kritik, četudi neupravičenih, pa se znajdejo pogosto. Nejc Gergič, eden glavnih nogometnih sodnikov tekmovanj MNZ Maribor, 1. slovenske mladinske lige in 3. slovenske nogometne lige, meni, da sodniško delo prinaša čast, a tudi odgovornost. Sodniške odločitve namreč ne le vplivajo na potek nogometnega obračuna, marveč ga lahko celo odločijo. »Že najmanjša sodnikova napaka lahko poglavitno vpliva na rezultat srečanja,« pravi Gergič.

Nogometni navdušenci vas danes poznajo kot nogometnega sodnika, a vrniva se na začetek vaše športne kariere. Ste še eden tistih nogometnih sodnikov, ki je izkušnje predhodno nabiral kot nogometaš, kasneje pa se je odločil, da bo na nogometnem igrišču raje nosil piščalko?

Sem. Do osemnajstega leta sem treniral nogomet pri NK Dobrovce in NK Malečnik, nato pa sem leta 2006 opravil sodniški izpit pri Medobčinskem društvu nogometnih sodnikov Maribor (MDNS Maribor). Za delo nogometnega sodnika sem se odločil na pobudo takratnih soigralcev pri selekciji U19 NK Malečnik. Iz te generacije nas je danes aktivnih še pet sodnikov v MDNS Maribor, od tega štirje na A in A-1 listi, eden pa je uspešen mednarodni futsal sodnik.

Dojemate sodniško delo kot poklic ali hobi?

Ker sem redno zaposlen, dojemam sojenje izključno kot hobi.

Se v Sloveniji od sodniškega poklica torej ne da živeti?

V rangu tekmovanja, ki ga sodim sam, zagotovo ne. Predstavlja le dodaten zaslužek. Verjamem pa, da se od sodniškega dela da živeti, a zgolj na mednarodnem nivoju.

Koliko je Slovenija in njen športni oz. nogometni prostor odprt za izobraževanje in razvoj bodočih sodniških upov?

Mislim, da imamo zelo dobre pogoje za razvoj mladih sodnikov. Tu gredo zasluge predvsem Nogometni zvezi Slovenije (NZS) ter Zvezi nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS), ki v prvi vrsti skrbita za izobraževanje, pripravo in selekcijo mladih sodnikov. ZNSS je implementirala v svoj sistem izobraževanja t. i. program talenti in mentorji, preko katerega lahko mladi sodniki dosežejo najvišjo raven na nacionalnem nivoju (A oziroma A-1 liste sodnikov).

Sprašujem, ker številne nogometne organizacije oz. zveze pri organizaciji tekmovanj pogosto tarnajo, da sodnikov v našem prostoru primanjkuje. Vas to kdaj skrbi?

Seveda me skrbi pomanjkanje sodnikov. Tudi sami smo zaradi tega bolj obremenjeni in delegirani na večje število tekem, kot bi bili sicer. Kot vemo, imamo v Slovenji kopico nogometnih tekmovanj, na katerih je potrebno zagotoviti sodniške ekipe. Lahko povem, da se je že dogajalo, da na medobčinskih ligah zaradi omenjenega primanjkljaja pristojni niso mogli zagotoviti zadostnega števila sodnikov, zaradi česar so bile tekme prestavljene.

Morda bi bila temu lahko vzrok odgovornost sodniškega poklica. Kako velika je?

Morda. Odgovornost je zelo velika, saj sodnik s svojimi odločitvami neposredno vpliva na potek ter razplet srečanja. Že njegova najmanjša napaka lahko poglavitno vpliva na končni rezultat.

Pa čast?

Skupaj z odgovornostjo prihaja tudi ta. Višja, kot sta nivo tekmovanja in pomembnost tekme, večja je čast. Nedvomno si vsak sodnik želi napredovanja in sojenja na čim višjem nivoju.

Če bi morali izpostaviti dvoje prednosti in slabosti vašega dela, kaj bi to bilo?

Kot prednost bi izpostavil fizično aktivnost in kolegialnost med sodniki, kot slabost pa časovno odsotnost in psihični napor.

Nogometaši pred začetkom tekme uporabljajo razne metode, da se osredotočijo na začetek dogajanja. Pa sodniki? Kako se vi pripravite na začetek obračuna?

Pri meni se priprava začne, ko izvem, da sem delegiran na določeno tekmo. Ponavadi je to v ponedeljek za prihodnji vikend. Skozi teden se na prihajajoče srečanje pripravljam tako psihično kot fizično. Osrednji del priprav predstavlja pogovor pred tekmo s pomočniki, v sklopu katerega se dogovorimo o medsebojnem sodelovanju ter razdelitvi odgovornosti.

Se spomnite, da ste pred kakšnim obračunom zaradi takšnih ali drugačnih razlogov težko stopili na igrišče?

Spomnim se svoje prve »članske« tekme v Jurovskem Dolu, ko so bili vsi na igrišču starejši od mene. Zdaj, po 14. letih, na sojenje gledam popolnoma drugače. Vsaka tekma mi predstavlja izziv. Verjetno je prav vsem novopečenim sodnikom najtežje na začetku sodniške kariere.

Čutite pritisk, ko sodite tekmo?

Na vsaki tekmi so prisotni pritiski s strani akterjev ter gledalcev, a to name ne vpliva. Med sojenjem večino stvari, ki se dogajajo izven ograjenega dela igrišča, ne opazim, saj sem maksimalno skoncentriran na samo tekmo. Ob tem poskušam biti čim bolje postavljen, da lahko dogodke na igrišču dobro vidim in presodim, predvsem pa s pravilnimi odločitvami srečanje odsodim do konca.

Je pritisk večji pred, med ali po obračunu? Nogometni sodniki so se predvsem tedaj primorani soočiti s številnimi kritikami na račun svojega dela, četudi neupravičenimi.

Čisto odvisno. Ekipe poznajo nas, enako kot mi poznamo njih. Včasih je pritisk mogoče čutiti že pred tekmo, saj se ta navezuje na predhodno, običajno pa je ta največji po ključnih dogodkih na tekmi; na primer po izključitvi ali dosojeni enajstmetrovki. Seveda se vedno najde kdo, ki s sodniškimi odločitvami ni zadovoljen.

Kako se spopadate s kritikami?

Če si sodnik, zagotovo potrebuješ »debelo kožo«. Večino kritik, podanih s strani gledalcev ter glavnih akterjev, zaradi pristranskosti preslišim. Nasprotno je s kritikami kontrolorjev. Te so zame pomembne in iz njih se vselej poskušam nekaj naučiti.

Nogometne ekipe, še pogosteje pa navijači, so do sodnikov po tekmah lahko tudi neprizanesljivi. Vas je bilo po kakšnem obračunu kdaj strah zapustiti garderobo?

Na začetku svoje poti sem sodil nek lokalni turnir. Igralec me je pred garderobo prijel za vrat. To je bila moja najslabša izkušnja do sedaj.  

Kakšna je noč po tekmi, na kateri ste storili napako? Si jemljete zadevo k srcu, ponovno pogledate tekmo ali kaj podobnega?

Seveda so napake sestavni del našega dela. Če na srečanju storim napako, o njej razmišljam še naslednji dan. Skušam si odgovoriti na vprašanje, zakaj sem jo storil in kako bi jo lahko preprečil. Kot sem omenil, se iz napak vselej poskušam kaj naučiti. Ob tem me veseli, da se vedno več tekem snema. Če mi uspe pridobiti posnetek, svoje delo podrobno analiziram.

Sodniške napake lahko nogometni prostor dodobra pretresejo. Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti, da bi bilo nogometnim sodnikom sojenje olajšano in da bi bilo njihovih napak na tekmah manj?

Mislim, da je VAR dobra rešitev za ključne dogodke na tekmi in za sodnike predstavlja dobrodošlo pomoč, a le v Prvi ligi Telekom Slovenije (PLTS). V nižjih ligah bi, vsaj po mojem mnenju, sodnikom težko olajšali delo.

Če se za konec ozreva v prihodnost … Sojenje katere lige predstavlja cilj vaše kariere?

Cilj je zagotovo PLTS, na osnovi prihodnosti pa bomo videli, kako realen je.

Maja Šturm

FOTO: Osebni arhiv Nejca Gergiča