FUZBAL KORNER: Nino Lokas
Prisoten je na vsakem derbiju kola 1. članske lige in prav mogoče je, da ste ga na tribuni kdaj že opazili. Nino Lokas, ki se je MNZ Maribor lani pridružil kot novinar, kasneje pa je prevzel še funkcijo komentatorja nogometnih obračunov, pravi, da ga nogomet izpopolnjuje. Želja po delu v svetu športa se je v njem krepila že od malih nog, vendar jo je uspel uresničiti šele sedaj. A za nekoga, ki ne prihaja iz novinarskih vod, to ni bil mačji kašelj. Učenje pisanja prispevkov in govorne vaje je le delček vsega, česar se je mogel priučiti. Danes se nasmejano spominja komentiranja svoje prve tekme, ko ga je skoraj izdala nervoza, pa tudi obračuna v Slivnici, ko je prizorišče zaradi nepričakovanega naliva zapustil ves premočen. Z njim smo se pogovarjali o njegovih medijskih začetkih, odnosu z navijači in nogometaši, pa tudi o športnih medijih in pogledu nanje.
Zdravstveni administrator v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, za nogometne navdušence pa avtor napovednikov in povzetkov ligaških kol ter komentator nogometnih obračunov. Nekoliko nenavadna kombinacija, mar ne?
Odkar pomnim sem se želel preizkusiti kot športni novinar, v življenju pa me najbolj zanima prav nogomet. Ko se mi je pred letom dni ponudila priložnost za delo novinarja na MNZ Maribor, sem se prijavil na razpis in čez čas ugotovil, da me to delo veseli in da bi ga želel opravljati tudi v prihodnje.
Ob pisanju prispevkov ste kasneje prevzeli delo komentatorja nogometnih obračunov …
Tako je. Začel sem s pisanjem prispevkov, kasneje pa sem se lotil komentiranja tekem. V obeh vlogah se počutim prijetno. No, v vlogi komentatorja sem sprva užival malce manj, saj sem se moral veliko naučiti, da so me sploh spustili v eter. Veliko zaslug za to ima Aleš Tihec, ki mi je s svojimi izkušnjami in znanjem zelo pomagal.
Kot sem obveščena, ste si to delo sprva drugače predstavljali. Na zvezi se še danes radi pošalijo na vaš račun oz. odziv, ko so vam na prvem obračunu, katerega ste komentirali, povedali, da boste to opravljali tik ob navijačih.
To je bil zagotovo eden izmed bolj nervoznih dni v mojem življenju. Bili smo v Račah. Že ko smo prišli do igrišča in tribune sem bil ves poten. Snemalec si je začel pripravljati potrebno, jaz pa sem vse le nemo opazoval in razmišljal, kje za vraga bom. Čez čas sem izvedel, da bom sedel ob njem in tekmo komentiral vpričo gledalcev. Začel sem se vzpodbujati na način: »Dobro, saj ne bo veliko ljudi, peščica, ki bo prišla, pa ne bo sedela zraven nas, temveč nekaj metrov stran in me sploh ne bo slišala.« Petnajst minut do tekme je bilo na tribuni le nekaj ljudi. Tedaj sem ponovno preletel vse zapiske, ki sem si jih pripravil. Pet minut do tekme sem ponovno pogledal po tribuni, ki je bila polna do zadnjega kotička. Mislim, da se mi je takrat malce stemnilo pred očmi, snemalec pa mi je že nakazal, da naj začnem s komentiranjem. Seveda sem že v prvem stavku narobe povedal, katero moštvo je domačin in katero v Račah gostuje.
Zaradi neposredne bližine z navijači lahko med prenosom slišite tudi kakšno krepko, ki jo ti rečejo na vaš račun. Vam je tedaj težko?
Na začetku je bilo težko. Tedaj sem se vsega še učil in že za najmanjšo kritiko mi ni bilo vseeno. Čez čas sem spoznal, da je to del poklica, katerega opravljam.
Podobno vas lahko vprašam za odnos med vami in nogometaši. Vam ti kdaj očitajo, da ste v prispevkih pristranski?
Mislim, da je moj odnos z nogometaši zelo dober. Fantje so v redu in so mi na tekmi na voljo, če potrebujem kakšno pomoč ali izjavo. Težav zaenkrat še nisem imel, drži pa, da vsakdo vidi tekmo skozi svoje oči.
Ravno zato sprašujem. Občasno se zdi, da so kritike neločljivo povezane z opravljanjem novinarskega dela, zlasti v športni sferi. Moti nas, kako komentator tekmo komentira, kakšne podatke navaja, celo koga povabi na izjavo …
Kritika je za razvoj oziroma napredek, če ga želiš narediti, nujna. Le tako izveš, kaj delaš narobe in s čim se ljudje ne strinjajo, v prihodnje pa si moraš prizadevati, da to popraviš.
Kaj storite, ko komentirate tekmo in storite napako? Tisto noč ne zaspite in razmišljate o tem?
Kot že rečeno, mi je bilo na začetku težje. Ja, nekaj je bilo neprespanih noči. Ko je napaka storjena v prenosu, je ni mogoče popraviti. Tedaj se je potrebno zbrati in delo opraviti do konca. Ozirajoč na situacijo in pogoje v naši MNZ, je komentiranje težko opraviti brez napake. Pripeti se, da kakšno igro z roko ali storjen prekršek spregledaš in pokomentiraš drugače kot bi ga, če bi imel na voljo počasen posnetek ali bi bil bliže dogajanju na igrišču.
Lahko z nami delite kakšno anekdoto, ki se vam je pripetila?
Spomnim se tekme v Brunšviku. Vse je potekalo po načrtu, zraven mene pa so se gledalci začeli pogovarjati o enem izmed igralcev domače zasedbe. Pogovor je tekel o tem, kakšen je njegov vzdevek. Seveda sem razpravo z zanimanjem poslušal, a sem ga naslednjič, ko je prejel žogo, v prenosu tako tudi poklical. Stavim, da so se ljudje, ki so tekmo spremljali na televiziji, spraševali, kdo naj bi to bil. Še ene anekdote se spomnim iz Slivnice. Pred začetkom obračuna in celoten prvi polčas je močno sijalo sonce, sredi drugega polčasa pa nas je vse presenetil močan naliv. Ker s snemalcem nisva imela dežnika, sva bila premočena do kosti.
Tekom mesecev na MNZ Maribor ste si tako pridobili že kopico novinarskih izkušenj. Vas vleče v resne medijske vode?
Odkrito lahko rečem, da ja. Če bi lahko opravljal zgolj to delo in si s tem služil kruh, bi bil presrečen, saj bi opravljal delo svojih sanj.
Berete slovenske športne medije?
Da. Največ prebiram novice, ki se dotikajo nogometa tako slovenskega kot tujega. Prebiranje vsebin izkoristim tudi za učenje oz. izboljšavo svojih prispevkov.
Se vam zdi, da je športno novinarstvo v slovenskem prostoru dovolj kakovostno?
Mislim, da smo na dobri poti do nivoja, ki bi si ga vsi želeli in do točke, ko se bo naše športno novinarstvo lahko primerjalo z angleškim, italijanskim, nemškim ali španskim. Seveda velja izpostaviti, da smo država z manj prebivalci in da je nivo, ki ga trenutno premoremo, še vedno na zadovoljivi ravni.
Česa bi si torej vi v njem želeli več oz. manj?
Več bi lahko imeli športnih oddaj in takšnih, ki bi izpostavljale uspehe naših športnikov. Ne le nogometašev, temveč prav vseh, saj smo uspešna športna nacija. Kar se tiče nogometa, bi nam še kako prav prišle oddaje po tekmah, v katerih bi nogometni strokovnjaki med seboj razpravljali o dogajanju na igrišču. S tem bi ljudje bolje razumeli samo igro. Proti koncu oddaje bi se v razpravo lahko vključilo tudi gledalce, da povedo svoje videnje obračuna. Mislim, da bi kaj takšnega dvignilo gledanost slovenskega nogometa.
Ozirajoč na trenutno zdravstveno situacijo, ob koncu intervjuja ne moreva mimo vprašanja okoli posledic pandemije koronavirusa. Kakšne bodo te po vašem mnenju v svetu športa?
Če gledam iz ekonomskega vidika, pričakujem veliko škode, ki bo izrazita zlasti na profesionalnem nivoju, kjer veliko denarja doteka s strani televizijskih prenosov, prodaje vstopnic in drugih virov. Veliko klubov se bo najverjetneje moralo spoprijeto s finančnimi težavami, a jasno je, da je zdravje ljudi na prvem mestu. Upam, da se bo dalo rešiti čim več nastalih problemov tako v športu kot nasploh. Če bomo stopili skupaj, nam lahko uspe.
Maja Šturm
FOTO: Osebni arhiv Nina Lokasa