FUZBAL KORNER: Tadej Stachel

Intervju z najboljšim strelcem 1. članske lige Medobčinske nogometne zveze Maribor (v nadaljevanju MNZM) v sezoni 2019/2020, Tadejem Stachelom, je prvi v seriji prispevkov, ki bodo tvorili novo rubriko Fuzbal korner. Sestavljali jo bodo intervjuji s sogovorniki, ki so tako ali drugače povezani z nogometom. Pogovarjali se bomo z nogometaši, trenerji, sodniki, predsedniki klubov, zaposlenimi na MNZM, navijači, prostovoljci in ostalimi ter s tem razkrivali njihov pogled in odnos do nogometne igre ter pokukali v njihov vsakdan.

Za prvega sogovornika smo izbrali Tadeja Stachela, ki že dve sezoni nosi dres NK Dobrovce, z uspešnimi predstavami pa si je v letošnji sezoni priigral naziv najboljšega strelca 1. članske lige. Za klub na Dravskem polju je letos nastopil trinajstkrat ter vknjižil štirinajst zadetkov. 22-letni Korošec pravi, da se skrivnost njegove strelske forme skriva v odličnih odnosih s soigralci, črpanju znanja s strani trenerja ter želji po nenehnem napredku.

Tadej, pozdravljeni. Če začneva pogovor ob zadnjih dogodkih … Tekmovanja MNZM so končana, vključujoč njeno 1. člansko ligo. Kako ste sprejeli novico o zaključku prvenstva, ozirajoč na to, da je bil NK Dobrovce, v katerem igrate, v vodilnem položaju na lestvici?

Novica je prišla iznenada. Potihoma sem upal, da do tega ne bo prišlo, vendar je bila situacija glede na razmere neizogibna, kar je povsem razumljivo. Seveda se je nisem niti malo razveselil in sem potreboval kar nekaj časa, da sem jo predelal. Že samo dejstvo, da smo z nogometom letos zaključili, me spravlja v slabo voljo, kaj šele, da se ne bomo imeli priložnosti za naslov prvaka boriti tako kot se spodobi – na igrišču. Kot sem povedal, temu ni bilo moč ubežati. Zdravje je in mora biti na prvem mestu. Zdaj bomo potrpeli, prihodnjo sezono pa s »polno paro« krenili naprej. Upajmo, da v tretji ligi.

Izhajajo ti občutki iz tega, da je za vami odlična sezona ali bi bili enako razočarani, če bi se sredi dogajanja končala katera druga sezona, ki rezultatsko morda ne bi bila tako uspešna?

Seveda je moje trenutno počutje nekoliko bolj pogojeno s tem, da je za nami zelo uspešen jesenski del, a bi se zlagal, če bi rekel, da me v kakršnikoli drugi situaciji to ne bi prizadelo. Konec koncev je to del vsakdanjika, ki ga pogrešaš ne glede na to, kakšni so rezultati.

Katera letošnja tekma se vam je najbolj vtisnila v spomin?

Nedvomno proti NK Tehnotim Pesnica, na kateri je bilo naše moštvo v prvem polčasu praktično brez možnosti za zadetek. Tekom drugega polčasa se nam je vendarle nasmehnila sreča; zadeli smo dvakrat in tekmo zaključili z remijem.

V letošnji sezoni ste s 14-imi zadetki zasedli vrh lestvice strelcev. Kaj vam osebno naziv najboljšega strelca 1. članske lige pomeni?

Priznam, da veliko in sem na to zelo ponosen, saj sem dolgo čakal takšno priložnost. Ko se je pojavila, sem jo izkoristil do konca.

Nejc Peterka, igralec ŠD Marjeta na Dravskem polju, se je uvrstil na drugo mesto lestvice, dosegel pa je enako število zadetkov kot vi, a sta bila dva dosežena iz strela iz bele točke. S Peterko se iz igrišč najverjetneje poznata. Sta se tekom prvenstva morda zbadala, kdo bo ob koncu boljši? Je padla kakšna stava?

Ne poznam ga osebno. Kolikor sem spremljal tekme Marjete, ga vidim kot dobrega igralca, ki mu doseganje zadetkov nedvomno leži. Morda bo za zbadanje in stave še čas v prihodnje.

Čemu pripisujete odlično strelsko formo?

Vsekakor pomoči soigralcev in nabiranju znanja, katerega sem črpal s strani trenerja. Brez omenjenih ne bi bil prvi strelec lige. Zahvala gre njim, ker so mi tekom sezone dajali številne priložnosti in name venomer računali, sam pa sem se seveda trudil, da jih nisem pustil na cedilu.

Osredotočiva se na klub, za katerega igrate … Prihajate iz Koroške, a se na treninge vozite v Dobrovce. Kako ste se znašli tam?

Z bratom sva prišla v Dobrovce prek sedanjega trenerja NK Duplek Bojana Petka. Kot kadeta NK Dravograd sva iskala klub, v tem času pa sva bivala in se šolala v Mariboru. Priložnost nama je ponudil prav on, ki je bil takrat trener NK Železničar. Med tednom sva trenirala z njegovo zasedbo, tekme pa igrala v matičnem klubu. Zaradi nesoglasij v NK Dravograd sva kot mladinca odšla na posojo v NK Jarenina Pesnica in tam ostala eno sezono. Kot člana sva bila kasneje primorana poiskati nov klub, zato sva srečo preizkusila v domačem NK Fužinar. Tedaj se nama je ponudila priložnost pridružiti se NK Dobrovce, katerega trener je bil Petek. Zaradi višje uvrstitve sva se sicer odločila za NK Fužinar, a ker tam nisva dobila priložnosti sva ob naslednjem prestopnem roku postala člana NK Dobrovce, kjer igrava še danes.

Delovne obveznosti terjajo svoj čas, obenem vam ga precej vzame tudi vožnja. Kako naporno je usklajevanje obojih?

Dokler sem se še sam šolal v Mariboru (zdaj se le še brat), je bila zadeva nekoliko lažja, ker sva se na treninge vozila s soigralci, šolo pa usklajevala sproti. Sedaj, ko bivam na Koroškem in sem odvisen od lastnega prevoza, mi to vzame bistveno več časa.

V NK Dobrovce ste že drugo leto. kakšno je vzdušje v slačilnici?

Z ekipo ne bi mogli biti bolj povezani. Vzdušje na treningih in slačilnici je odlično in užitek se je družiti s soigralci. V tako kratkem času so postali moja druga družina.

V istem klubu igra tudi vaš brat dvojček, Tilen. Kako pogosto vaju trener in soigralci zamenjajo?

Velikokrat! Včasih se na njihov račun tudi pošaliva, a imam občutek da nama vse manj uspeva, saj naju že zelo dobro poznajo.

Se spomnite, kakšne anekdote v povezavi s tem?

O ja, teh je precej. Spomnim se tekme, kjer je brat igral desno zadaj, jaz pa levo spredaj. Lahko si predstavljate, kakšna zmeda je bila na igrišču in izven njega. Trener je mene oz. brata večkrat poklical z njegovim oz. mojim imenom. Da ne omenjam težav s sodniki in kartoni, ki sva jih včasih dobila za napake drugega.

Za konec … Nogometnih tekem še nekaj časa ne bo. Kaj boste počeli v prihodnjih tednih in kako boste skrbeli za dobro fizično pripravljenost?

Trenutno imam nekaj več časa zase in za dejavnosti, katerim prej nisem utegnil posvečati toliko pozornosti. Zdaj je pravi čas, da jih nadoknadim. Vsekakor pa brez jutranjega treninga, ki med drugim zajema tek v naravi, ne gre in je postal del vsakodnevne rutine. Vem, da vsega ne bom mogel nadoknaditi, a se kljub temu pripravljam na začetek nove sezone kolikor se le da.

Bo Tadej Stachel drugo leto ponovno sedel na prestol strelcev?

To bi bilo čudovito. Trudil se bom, da bom naslednjo sezono na igrišču še močnejši in boljši.

Maja Šturm

FOTO: Osebni arhiv Tadeja Stachela