Projekt Silver Coaches – Kaj v resnici zadržuje in kaj odvrača športne delavce po 60. letu starosti?

Evropski šport se sooča z izrazitim demografskim preobratom. Po podatkih Eurostata se je število delavcev, starejših od 65 let, v športnem sektorju Evropske unije med letoma 2011 in 2024 povečalo za kar 252,7 % (iz 18.600 na 65.600). Starejši športni kader tako predstavlja najhitreje rastoči segment celotne panoge. Kljub temu se številni klubi vsako sezono znova sprašujejo: kako pravočasno prepoznati potrebe izkušenih trenerjev in športnih delavcev ter preprečiti njihov prehitri umik iz športnega okolja?

V okviru mednarodnega projekta Silver Coaches (Silver staff in sport clubs: how to effectively use 60+ staff in sports club activities?), sofinanciranega v programu Erasmus+ Sport, so partnerji iz štirih držav izvedli obsežno raziskavo o ovirah in priložnostih za športne delavce, stare 60 let ali več.
Skupina društev pod vodstvom poljskega društva Towarzystwo Sportowe Iron Man sodelujemo Medobčinska nogometna zveza Maribor (MNZ Maribor), finski Svenska Finlands Idrottsförbund (SFI) ter španska univerza Universidad del País Vasco / Euskal Herriko Unibertsitatea (UPV/EHU), ki je prevzela znanstveno vodenje.
Raziskovalno poročilo z naslovom »From silver seats to SilverCoaches« (Rezultat D2.1) prinaša celovit vpogled v psihosocialne sile, ki vplivajo na odločitve športnih delavcev ob koncu poklicne poti.
Raziskovalni pristop: Športni klub kot polje silRaziskava je temeljila na teoriji polja Kurta Lewina in uveljavljenem modelu motivacije za upokojitev (WRMI – Workers’ Retirement Motivations Inventory). Vprašalnik, ki je bil razposlan v šestih jezikih, je zbral 168 veljavnih odgovorov, od tega 119 od oseb, starih 60 let ali več (58 iz Španije, 24 iz Poljske, 19 s Finske in 18 iz Slovenije).
Model meri štiri temeljne sile, ki delujejo na posameznika:

1. Sila potiska navzven (Push): kaj je trenutno narobe v vlogi ali klubu (nezadovoljstvo, poslabšani pogoji, stres).
2. Sila privlačnosti zunaj (Pull): kaj ponuja življenje po upokojitvi (več časa za družino, sprostitev, nadzor nad dnevnim urnikom).
3. Sila navezanosti (Anti-push): kaj človeka drži v organizaciji (pripadnost klubu, ugled v športu, želja po doseganju ciljev, družbeno priznanje).
4. Strah pred odhodom (Anti-pull): kaj posameznika plaši pri upokojitvi (strah pred osamljenostjo, izgubo vitalnosti ali hitrejšim staranjem).

Kdo so naši »srebrni trenerji«? Podatki razbijajo klasične stereotipe o starejših športnih delavcih:

• Še vedno dejavni na igrišču. Kar 60,5 % vprašanih še vedno neposredno vodi trenažni proces. Tudi med tistimi, ki so presegli 70 let, jih na igrišču ali atletski stezi še naprej aktivno deluje kar polovica (50,0 %)! Predstava, da se trener s starostjo samodejno preseli v pisarno ali upravo, se v praksi pred sedemdesetim letom skoraj ne dogaja.
• Visoko usposobljeni z bogato tekmovalno preteklostjo. Več kot 75 % vprašanih ima terciarno (višjo ali visoko) izobrazbo, skoraj 38 % pa jih je v svojih aktivnih letih nastopalo na ravni državne elite ali mednarodni ravni.
• Srce lokalnih društev. Dve tretjini anketirancev (66,4 %) deluje v organizacijah z 20 osebami ali manj, kjer je večina dela opravljena prostovoljno in z izjemno osebno predanostjo.

Ključna spoznanja raziskave1. Drži jih delo samo – nezadovoljstva skoraj niEdina od štirih sil, ki se je uvrstila visoko nad sredino lestvice, je navezanost na vlogo v organizaciji (povprečje 3,62 od 5). Nasprotno pa je nezadovoljstvo s trenutnimi pogoji izjemno nizko (2,41) – le 3 od 119 anketirancev so navedli, da so z razmerami v klubu na splošno nezadovoljni.
To prinaša pomembno sporočilo za vodstva klubov: zadrževanje kadra in reševanje pritožb sta dve popolnoma ločeni nalogi. Klub lahko odpravi vsako operativno pripombo glede opreme ali prostorov, pa s tem ne bo premaknil odločitve o ostanku, če ne neguje same vsebine dela.
2. S klubom tekmuje prosti čas, ne denarSkrb zaradi upada prihodkov ob upokojitvi je bila med vsemi 23 trditvami podprta najmanj (1,99 od 5). Trenerji po 60. letu ne zapuščajo klubov zaradi finančnih razlogov, temveč zaradi želje po nadzoru nad lastnim časom (3,13) ter možnosti za potovanja, hobije in družino (3,36).
Klub ne more tekmovati s pokojnino, lahko pa prilagodi urnike – določi fiksne termine, zaključi tekmovalno sezono ob napovedanem času ter trenerju omogoči nekajtedensko odsotnost brez strahu, da bo ob tem izgubil svojo vlogo.
3. Družbeno priznanje – prostor za napredekČeprav kar 69 % vprašanih čuti globoko pripadnost svojemu klubu, jih le 47 % meni, da jim njihovo delo prinaša družbeno priznanje. Priznanje pri tem ne pomeni zgolj občasne pohvale, temveč formalno umestitev njihove vloge v klubske akte, omembo v javnih nastopih ter upoštevanje njihovih izkušenj pri strokovnih odločitvah.
4. Sindrom »edinega v klubu«Skoraj tretjina vprašanih v manjših klubih je bodisi edina oseba nad 60 let v svojem okolju bodisi sploh ne ve, koliko jih je. Prav tisti, ki tega podatka ne poznajo, beležijo najnižjo pripadnost organizaciji in edini izkazujejo nagnjenost k odhodu. Osebe, ki točno vedo, da so edine svoje generacije, pa nosijo največje breme odgovornosti, saj znanja nimajo komu predati.
Primerjava po partnerskih okoljihČeprav so temeljne psihološke zakonitosti povsod enake, specifične okoliščine rišejo raznolike slike:

• Slovenija (nogomet): Najbolj homogena skupina v celotni raziskavi – vsi anketiranci prihajajo iz nogometnega okolja MNZ Maribor, velika večina pa neposredno vodi trenažni proces kot glavni trenerji. Slovenski trenerji izkazujejo najvišjo stopnjo pripadnosti svoji organizaciji v celotni Evropi (povprečna ocena 4,00)! Tisti, ki vodijo treninge, čutijo precej manj privlačnosti do življenja izven športa kot tisti, ki ne vodijo. Kot glavni oviri izpostavljajo fizične zahteve in tehnološki razkorak.
• Finska (atletika): Najbolj uravnoteženo okolje. Večina anketirancev deluje v upravnih odborih atletskih zvez ali več športnih klubov, med njimi je tretjina žensk, strah pred upokojitvijo pa je najnižji. Kot glavno oviro navajajo medgeneracijski komunikacijski razkorak.
• Poljska: Skupina z najvišjo stopnjo formalne strokovne izobrazbe, a hkrati z največjim strahom pred družbeno osamitvijo po zaključku kariere in najpogostejšim zaznavanjem stereotipov o starejših.
• Španija: Zelo raznolika mreža športov z izrazito željo po osebnih projektih in potovanjih, kjer se tehnološke ovire pojavljajo z enako težo kot telesne omejitve.

Pogled naprej: Od raziskave do praktičnih rešitevRaziskovalni izsledki Delovnega sklopa 2 predstavljajo temelj za naslednji korak projekta: pripravo priročnika za športne klube (Delovni sklop 3), ki bo ponudil konkretna orodja za oblikovanje prilagojenih programov za starejše športne strokovnjake.
Ker raziskava jasno kaže, da športnih delavcev ne določa zgolj starost, temveč specifičen položaj v klubu, bo priročnik organiziran glede na konkretne življenjske situacije (npr. trener z dolgoletno kilometrino na igrišču, trener, ki je edini svoje starosti v društvu, ali funkcionar v upravi).
Slovenski športni delavci s svojo izjemno pripadnostjo dokazujejo, da je ljubezen do športa neprecenljiva. Naloga klubov in športnih zvez pa je, da to energijo prepoznajo, ovržejo predsodke ter ustvarijo okolje, v katerem bo vsak izkušen trener imel prostor, priznanje in spoštovanje, ki si jih zasluži.