Dejan Germič na Adria Football Forumu v Beogradu o prihodnosti nogometa v Sloveniji in regiji

Na Adria Forumu v Beogradu je v razpravi o prihodnosti klubskega nogometa, razvoju lig ter izzivih manjših nogometnih trgov sodeloval tudi predsednik MNZ Maribor Dejan Germič. V ospredju razprave so bili dolgoročni razvoj klubov, prihodnost slovenskega nogometa, obisk stadionov, sodelovanje med zvezo in klubi, tuji kapital ter možnosti regionalnega povezovanja.

Ena osrednjih tem je bila dolgoročna usmerjenost klubov. Germič je poudaril, da nogometnega okolja ni mogoče uspešno graditi iz sezone v sezono, ampak so potrebni jasna strategija, kontinuiteta in potrpežljivost. V razpravi je bilo kot primer dolgoročnejšega razvoja izpostavljeno tudi Celje. Po njegovem mnenju težava manjših nogometnih okolij pogosto ni pomanjkanje talenta, znanja ali tradicije, temveč sposobnost, da vse to povežejo v stabilen in dolgoročen sistem.

Del razprave je bil namenjen tudi vstopu tujih lastnikov in kapitala v slovenski nogomet. Germič je izpostavil, da je lahko tuj kapital pomembna razvojna priložnost, vendar sam denar še ne zagotavlja napredka. Ob prihodu novega kapitala mora obstajati tudi pripravljenost na spremembe, profesionalizacijo, nova znanja, boljšo organizacijo in dolgoročno strategijo. Mentaliteta, po kateri bi zgolj sprejeli denar vlagateljev, hkrati pa še naprej vse počeli enako kot doslej, po njegovem ne more prinesti želenega razvojnega učinka.

»Več denarja v slab sistem ne reši slabega sistema. Najprej moramo vedeti, kakšen nogometni produkt želimo zgraditi in šele potem, kako ga bomo financirali,« je tako ena od njegovih osrednjih stališč.

Tekma mora postati dogodek

Pomemben del razprave je bil namenjen vprašanju, kako več gledalcev privabiti na stadione. Germič je poudaril, da nogometna tekma danes ne more biti zgolj 90 minut dogajanja na igrišču. Nogomet namreč danes ne tekmuje zgolj z drugimi nogometnimi tekmami, ampak za prosti čas gledalca tekmuje tudi z Netflixom, drugimi športi, koncerti, družinskimi dogodki in številnimi drugimi oblikami preživljanja prostega časa. Prav zato mora obisk stadiona ponuditi nekaj več. Obisk stadiona mora postati celovita izkušnja za navijače, družine, otroke, partnerje in lokalno skupnost. Liga zato ni zgolj tekmovanje, ampak tudi športni, medijski in komercialni produkt.

Kot konkreten primer je izpostavil sobotno tekmo med Mariborom in Aluminijem, prvo domačo tekmo Maribora po petih tekmah pred praznimi tribunami. Čeprav ni šlo za dvoboj, ki bi sam po sebi sodil med najbolj atraktivne, si ga je ogledalo več kot 7.000 gledalcev. Tekmo je ves teden spremljala intenzivna promocija, animacija navijačev in dodatno dogajanje. Po Germičevem mnenju je prav ta primer pokazal, da obisk ni odvisen zgolj od nasprotnika ali rezultata. Z dobro promocijo, animacijo in vsebinami, ki presegajo samo dogajanje na igrišču, je mogoče bistveno povečati obisk tudi na tekmah, na katerih bi bilo sicer pričakovati dva ali tri tisoč gledalcev.

Njegovo sporočilo je bilo jasno: tekmo je treba vse bolj obravnavati kot dogodek, ligo pa kot produkt. Navijača ni dovolj zgolj povabiti na nogometno tekmo, ustvariti mu je treba razlog, da si želi priti na stadion.

Klubi tekmeci na igrišču, partnerji pri razvoju

Germič je izpostavil tudi pomen sodelovanja med nogometno zvezo in klubi ter med klubi samimi. Nogomet je po njegovih besedah ekosistem, v katerem ima vsak deležnik svojo vlogo in svoje naloge. Pomembno je, da jih vsak prepozna in v celoti opravi, hkrati pa se zaveda, da vsi skupaj, z roko v roki, delujejo za isti cilj t.j. razvoj in krepitev celotnega nogometnega produkta.

Zveza mora tako zagotavljati ustrezne pogoje in standarde ter razvijati skupni produkt, klubi pa svojo skupnost, blagovno znamko in poslovno sposobnost. Poudaril je, da zveza ne more namesto kluba napolniti stadiona. Klub pa sam ne more ustvariti močnega nacionalnega TV-produkta.

Ob tem je izpostavil misel, da bi morali biti klubi konkurenti predvsem 90 minut na igrišču, pri razvoju nogometa in trga pa partnerji. Močnejša liga, več gledalcev, boljši medijski produkt in večja komercialna vrednost so namreč skupni interes vseh klubov in celotnega nogometnega okolja.

Regionalno sodelovanja in tekmovanja

Del razprave je bil namenjen tudi vprašanju regionalne lige. Germič podpira tesnejše regionalno sodelovanje, vendar meni, da regionalna liga ni nujno edina niti prva pot.

Ob tem je opozoril tudi na generacijski vidik razmišljanja o regionalni ligi. Po njegovem mnenju je ideja takšnega tekmovanja v določeni meri povezana tudi z nostalgijo starejših generacij, ki se še spominjajo nekdanjih velikih regionalnih nogometnih dvobojev, deloma pa je takšno doživljanje prisotno tudi pri njegovi generaciji. Mlajše generacije te zgodovinske in čustvene povezave nimajo več v enaki meri, zato tudi ideje regionalnega tekmovanja ne doživljajo nujno na enak način.

»Regionalno sodelovanje absolutno podpiram. Regionalna liga pa ni edina oblika regionalnega sodelovanja in morda niti ni prva stvar, ki bi jo morali narediti,« je poudaril.

Po njegovem mnenju trenutno tudi ni realne osnove za resnejše razmišljanje o vzpostavitvi takšnega tekmovanja, saj bi že ob začetku razprave odprli vrsto zelo zahtevnih vprašanj in interesov. Med njimi so koledarji nacionalnih prvenstev, športna merila, kvalifikacije za UEFA tekmovanja, televizijske pravice, varnost, navijači, nacionalni interesi in tradicija.

Prav zato Germič veliko več priložnosti trenutno vidi v konkretnem regionalnem sodelovanju na področjih, kjer obstajajo skupni interesi in bistveno manj ovir, kot je izmenjavanje pozitivnih praks, skupno izobraževanje in izmenjave znanja do digitalizacije, razvoja trenerjev, sodnikov in športnih direktorjev ter skupnih komercialnih projektov.

Od potenciala k rezultatom

Ob zaključku razprave je bil pogled usmerjen tudi deset let v prihodnost. Kot enega ključnih temeljev prihodnjega razvoja je izpostavil sodobno nogometno infrastrukturo in kakovostne trenažne centre. Ti morajo klubom omogočati celovito in kakovostno delo z nogometaši ter predvsem mladim doma ponuditi okolje, v katerem se lahko razvijajo, napredujejo in dobivajo priložnost na članski ravni. Cilj je ustvariti pogoje, zaradi katerih jim že pri 17 ali 18 letih ne bo treba iskati razvojne poti v tujini. Ne gre za preprečevanje odhodov, temveč za to, da igralci odidejo ob pravem času, bolje razviti in pripravljeni na višjo raven.

Ob boljši infrastrukturi si Germič čez desetletje želi tudi profesionalneje organiziranih klubov in lig, polnejših stadionov, večje evropske konkurenčnosti ter še tesnejšega sodelovanja vseh deležnikov nogometnega okolja. Predvsem pa okolja, v katerem bodo klubi svojo prihodnost gradili na jasnih dolgoročnih strategijah, kontinuiteti in sistematičnem delu, namesto da razvoj prepogosto podrejajo kratkoročnim rezultatom in uspehom. Nogometnega ekosistema namreč ni mogoče zgraditi v eni ali dveh sezonah. Za resničen razvoj so potrebni čas, stabilnost in vztrajanje pri zastavljeni poti.

»Če bomo leta 2035 še vedno govorili, koliko potenciala ima ta regija, potem nismo naredili dovolj. Želim, da takrat govorimo o tem, kaj smo iz tega potenciala dejansko ustvarili,« je Germič sklenil svoj pogled v prihodnost.

#VzgajamoPovezujemoNavdihujemo