Nova odgovornost, nova priložnost: Dejan Germič o delu v Olimpijskem komiteju Slovenije

Po uspešno zaključeni nogometni sezoni smo se pogovarjali z Dejanom Germičem, predsednikom MNZ Maribor in podpredsednikom NZS, ki je pred nekaj meseci na predlog Nogometne zveze Slovenije postal tudi član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije. Nova funkcija predstavlja pomembno nadgradnjo njegovega dolgoletnega dela v nogometu. V pogovoru pa je razkril, kako vidi svojo novo dodatno vlogo, kakšne priložnosti prinaša slovenskemu športu ter kateri izzivi ga najbolj motivirajo. Verjame v dobro sodelovanje s predsednikom Franjem Bobincem in njegovo strokovno olimpijsko ekipo.

1. Most med nogometom in olimpijsko družino

Izvolitev v IO OKS dojemam predvsem kot veliko priznanje dosedanjemu delu, hkrati pa še bolj kot veliko odgovornost. Šport je bil v Sloveniji vedno eden najbolj pozitivnih in povezovalnih segmentov družbe. Ob največjih uspehih športniki združujejo ljudi, prebujajo ponos in dokazujejo, da lahko kot narod z jasnim ciljem in predanim delom dosežemo izjemne rezultate. Prav zato menim, da je naša skupna naloga, da slovenski šport še naprej sistematično razvijamo in ustvarjamo pogoje, v katerih bo lahko uspešno rasel tako vrhunski kot tudi amaterski in rekreativni šport.

S svojim dosedanjim delovanjem v NZS in MNZ Maribor sem imel priložnost spoznati številne vidike delovanja športnih organizacij. Aktivno sem sodeloval na področjih tekmovanj, razvoja mladih, projektov »nogomet za vse«, digitalizacije procesov ter vsakodnevnega reševanja izzivov, s katerimi se soočajo klubi in športna društva. Prav ta neposreden stik s športom na terenu mi daje širši vpogled v potrebe športnih organizacij ter boljše razumevanje izzivov, s katerimi se ne sooča le nogomet, temveč celoten slovenski šport.

Ena ključnih prednosti sodelovanja med NZS in OKS je možnost, da se vprašanja in izzivi, s katerimi se srečujejo nogomet in druge športne panoge, učinkoviteje naslovijo na sistemski ravni. Govorimo o financiranju, infrastrukturi, strokovnem kadru, prostovoljstvu, zakonodajnih okvirih ter pogojih za delo z mladimi. Takšne spremembe je mogoče dolgoročno in uspešno uresničevati predvsem skozi močno in povezano krovno športno organizacijo. Obenem pa sem prepričan, da lahko s tesnejšim sodelovanjem pridobijo vse vključene organizacije. Nogomet lahko z drugimi športi deli dobre prakse s področja množičnosti, organizacije tekmovanj, razvoja talentov in učinkovitega komuniciranja, hkrati pa se lahko tudi sam veliko nauči iz uspešnih pristopov drugih športnih panog. Verjamem, da je prav v sodelovanju, izmenjavi znanj in medsebojnem spoštovanju največja moč slovenskega športa.

Osebno se zavedam, da me čaka še veliko učenja. To novo vlogo razumem kot priložnost za dodatno strokovno in osebno rast, predvsem pa kot možnost, da s svojim delom prispevam k športnemu okolju, v katerem bodo otroci, mladi in odrasli v športu našli veselje, prijateljstva, nepozabne spomine ter vrednote, ki jih bodo spremljale vse življenje. Če bomo šport še naprej gradili na povezovanju, odprtem dialogu in skupni viziji, bo od tega korist imela celotna družba.

2. Glas novih in rastočih športnih disciplin

Olimpijsko gibanje se skozi čas nenehno razvija, kar je povsem naravno, saj se spreminjajo tudi interesi, življenjski slog in potrebe družbe. Po mojem prepričanju je najpomembnejše sporočilo, ki ga moramo športni delavci zagovarjati, pomen rednega gibanja in aktivnega življenjskega sloga za vse generacije. Šport namreč ne prinaša zgolj boljšega telesnega zdravja, temveč pomembno vpliva tudi na duševno ravnovesje, socializacijo, razvoj delovnih navad, samozavesti, vztrajnosti, občutka pripadnosti ter sposobnosti sodelovanja z drugimi. V času, ko se družba sooča z vse več sedečega načina življenja, digitalno odtujenostjo in številnimi izzivi na področju telesnega in duševnega zdravja, postaja šport ena najpomembnejših naložb v kakovost življenja posameznika in družbe kot celote.

Ob tem se moramo zavedati, da se vsak posameznik ne prepozna v tradicionalnih ali trenutno najbolj priljubljenih športnih panogah. Nekateri zaradi osebnih interesov, drugi zaradi gibalnih, senzoričnih, psihosocialnih ali drugih posebnosti lažje najdejo svoje mesto v manj uveljavljenih ali novih športnih disciplinah. Prav zato je izjemno pomembno, da je nabor športnih možnosti čim bolj raznolik in dostopen. Več kot bomo imeli različnih športov, večja bo verjetnost, da bo vsak posameznik lahko našel dejavnost, v kateri bo užival, se razvijal in doživljal občutek uspeha. Po mojem mnenju je ključno, da zmerom sledimo dvema ključnima vrednotama t.j. »Enaki v igri« in »Igra za vsakogar«.

Zato menim, da mora OKS ostati odprt, vključujoč in razvojno usmerjen. Podpirati mora tako tradicionalne kot tudi nove in rastoče športne panoge, če te delujejo strokovno, odgovorno in z jasno vizijo razvoja. Nove discipline pogosto prinašajo svežo energijo, nagovarjajo mlajše generacije ter odpirajo dodatne možnosti za vključevanje širšega kroga ljudi v športno dejavnost. Vloga OKS je pri tem izjemno pomembna. Tem športom lahko pomaga pri organizacijskem razvoju, izobraževanju strokovnega kadra, vzpostavljanju ustreznih standardov, pridobivanju prepoznavnosti ter povezovanju z drugimi športnimi organizacijami in partnerji. Prav tako lahko pomembno prispeva k večji družbeni prepoznavnosti teh športov ter jim pomaga pri vključevanju v širše športne in razvojne programe.

Ne glede na to ali govorimo o tradicionalnih ali novih disciplinah mora ostati temeljno vodilo OKS zmeraj enako t.j. podpora športu, ki otrokom, mladim in odraslim omogoča zdrav, aktiven in kakovosten življenjski slog. Če bomo kot družba znali ustvarjati prostor za raznolikost, odprtost in vključevanje, bomo naredili pomemben korak k temu, da bo šport resnično dostopen vsakomur.

3. Približevanje športu generaciji Z in mladim

Mladi danes odraščajo v digitalnem svetu, zato jih moramo nagovarjati na način, ki jim je blizu. OKS mora še odločneje uporabljati sodobne komunikacijske pristope, digitalne vsebine, interaktivne projekte in navdihujoče zgodbe športnikov, ki mladim predstavljajo šport kot prostor veselja, prijateljstva, pripadnosti, osebne rasti in dobrega počutja, kjer rezultat je pomemben, vendar nikoli ne sme zasenčiti bistva športa.

Zato sem prepričan, da je eden najpomembnejših dolgoročnih ciljev slovenskega športa vzpostavitev takšnega okolja, v katerem bo gibanje postalo naraven in samoumeven del vsakdana vsakega otroka in mladostnika. Pozitiven odnos do športa se ne oblikuje čez noč, temveč se sistematično gradi skozi celotno obdobje odraščanja. Zato menim, da bi morala biti ena od ključnih strateških usmeritev države in OKS zagotovitev vsakodnevne vsaj 45-minutne strokovno vodene športno-rekreativne aktivnosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Pri tem ne bi smelo iti zgolj za formalno izvajanje vsebin, predpisanih v okviru kurikuluma, temveč predvsem za raznoliko, igrivo in pozitivno športno izkušnjo, ki bo otrokom in mladim omogočila, da v gibanju odkrijejo veselje, sprostitev, občutek uspeha in osebnega napredka. Takšen pristop bi moral posameznika spremljati skozi celotno izobraževalno pot – od vrtca in osnovne šole do srednje šole in študija. Prav zato menim, da gre tukaj za pomemben sistemski izziv, ki bi ga morali prepoznati tudi v OKS ter ga v dialogu z državo aktivno in odločno naslavljati. Posebej problematično se mi zdi, da številni študenti v času visokošolskega izobraževanja nimajo več sistemsko zagotovljenih in rednih športnih vsebin. Obdobje študija je namreč eno ključnih življenjskih obdobij, ko posamezniki oblikujejo trajne življenjske navade, ki jih pogosto ohranijo vse življenje. Če želimo dolgoročno graditi bolj zdravo, aktivno in povezano družbo, moramo kot OKS in država jasno pokazati, da šport ni le dejavnost otroštva in mladosti, temveč pomemben del kakovostnega življenjskega sloga tudi v času študija in kasneje skozi celotno življenje.

Pomembno vlogo pri tem bi morale imeti tudi posamezne športne zveze, ki bi morale skupaj s šolami, lokalnimi skupnostmi in drugimi partnerji razvijati inovativne promocijske in animacijske projekte. Organizirati je treba športne festivale, dneve gibanja, poletne in zimske kampe ter druge programe, ki mladim na sproščen in privlačen način približajo različne športne vsebine. Posebno vrednost pri tem bi lahko imelo tudi vključevanje staršev, saj otrok najlažje razvije trajen pozitiven odnos do gibanja takrat, ko šport postane del družinskega načina življenja.

Ključno sporočilo mladim torej mora biti, da šport ni le tekmovanje, temveč način življenja. Uči nas vztrajnosti, spoštovanja, discipline, sodelovanja, odgovornosti in samozavesti. Če bomo znali šport približati mladim kot pozitivno in privlačno življenjsko izkušnjo, bomo naredili eno najpomembnejših naložb v prihodnost slovenskega športa in družbe kot celote.

4. Infrastruktura in trajnostni turizem skozi šport

Slovenija ima izjemen potencial za še tesnejše povezovanje športa, turizma in gospodarstva. Na tem področju smo v zadnjih letih naredili pomembne korake naprej, vendar sem prepričan, da imamo še veliko neizkoriščenih možnosti. Naša država združuje številne prednosti, kot so raznoliko in ohranjeno naravno okolje, varnost, dobro geografsko lego, kakovostne strokovne kadre ter bogato športno tradicijo. Vse to predstavlja odlično osnovo, da Slovenijo še močneje uveljavimo kot prepoznavno evropsko destinacijo za športne priprave, mednarodna tekmovanja in športni turizem.

Slovenci smo v preteklosti že večkrat dokazali, da znamo organizirati vrhunske mednarodne športne dogodke na najvišji ravni. Uspešno smo gostili številna evropska in svetovna prvenstva ter druga velika tekmovanja v različnih športnih panogah. Ob tem smo pokazali organizacijsko odličnost, gostoljubnost, predanost prostovoljcev in sposobnost sodelovanja med športnimi organizacijami, državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom. Takšne izkušnje potrjujejo, da imamo znanje, energijo in zanesljivost, da lahko tudi v prihodnje prevzemamo organizacijo odmevnih mednarodnih dogodkov.

Ker Slovenija velja za izrazito športen narod z vrhunskimi dosežki na mednarodnem prizorišču, je povsem logično, da mora temu slediti tudi razvoj sodobne in dostopne športne infrastrukture. Prav na tem področju infrastrukture imamo še veliko pomanjkljivosti, neizkoriščenih možnosti in precej prostora za napredek oziroma izboljšave. Kakovostna infrastruktura ni pomembna le za vrhunski šport, temveč tudi za vsakodnevno rekreacijo, delo z mladimi ter organizacijo športnih in družbenih dogodkov. Zato bo treba nadaljevati z dolgoročnim in usklajenim vlaganjem, ki se je v zadnjih letih končno začelo bolj sistematično uresničevati. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je enako pomembno tudi redno in odgovorno vzdrževanje že obstoječe športne infrastrukture, saj lahko le dobro vzdrževani objekti dolgoročno kakovostno služijo svojemu namenu. Le na ta način bomo lahko ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj športa ter obenem povečali privlačnost Slovenije za športne priprave in mednarodne obiskovalce. Ob tem pa se moramo zavedati, da zamujenega razvoja in premalo vlaganj iz preteklih desetletij ni mogoče nadoknaditi v dveh ali treh letih, temveč bo za to potreben čas, jasna vizija in vztrajno delo. Pri tem vidim pomembno vlogo OKS, ki mora v dialogu z državo aktivno spodbujati nadaljnja vlaganja ter opozarjati, da na tem področju ne smemo izgubiti zagona. Hkrati menim, da bi morali država, OKS in nacionalne športne zveze skupaj pripraviti premišljeno in dolgoročno strategijo postopnega razvoja športne infrastrukture, ki bo temeljila na realnih potrebah, jasno določenih prioritetah in trajnostni finančni vzdržnosti. OKS lahko pri tem odigra ključno povezovalno vlogo med športom, gospodarstvom, turizmom, občinami in državo. S skupnim in usklajenim delovanjem lahko ustvarjamo projekte, ki bodo prispevali k razvoju vrhunskega in množičnega športa, hkrati pa tudi k gospodarskemu, turističnemu in družbenemu razvoju Slovenije.

Da infrastruktura ne bi bila v celoti izkoriščena oziroma uporabljena le ob večjih dogodkih, bi bilo hkrati z infrastrukturo potrebno in izjemno pomembno, da kot družba razvijamo tudi športno kulturo in navado obiskovanja športnih dogodkov. Menim, da se temu v šolskem okolju namenja premalo pozornosti, zato vidim priložnost, da OKS skupaj z državo, šolami in športnimi zvezami razvije projekt kot je npr. »Navijaj, podpri in uživaj«, s katerim bi pri mladih krepili spoštljivo navijanje in zavedanje, da je šport pomemben del družbenega življenja. Športni dogodki morajo postati bolj družinsko usmerjeni, varni in privlačni za vse generacije, pri čemer moramo jasno obsoditi vse oblike nešportnega in nasilnega navijanja, ki odvračajo otroke in družine ter športu povzročajo veliko škodo. Hkrati moramo krepiti zavedanje, da nakup vstopnice ali klubskih izdelkov ni strošek, temveč pomemben prispevek k razvoju športnih društev in delu z mladimi.

5. Kolektivni duh in osebna vizija – moj peti olimpijski krog

Če bi moral izpostaviti eno osrednjo vrednoto, ki jo želim prispevati v slovenski športni prostor, bi to bilo povezovanje. Verjamem, da lahko največ dosežemo takrat, ko sodelujemo, si zaupamo in usmerimo energijo v skupne cilje. Šport ima izjemno moč, da združuje ljudi ne glede na starost, socialno okolje, kraj bivanja ali športno panogo. Prav v tej povezovalni moči vidim njegovo največjo vrednost in tudi največji potencial za prihodnji razvoj slovenskega športa.

Moj osebni pogled na šport najbolje povzame slogan, kateremu smo zavezani tudi na MNZ Maribor t.j. Vzgajamo, povezujemo in navdihujemo. Šport ljudi povezuje, oblikuje značaj in vrednote ter navdihuje posameznike, da verjamejo vase in sledijo svojim ciljem. Zato si želim, da bi šport v slovenskem družbenem in političnem prostoru dobil takšno mesto, kot mu glede na njegov dejanski vpliv na zdravje, vzgojo, socialno povezanost in mednarodno prepoznavnost Slovenije tudi pripada. Šport ni strošek, temveč ena najpomembnejših naložb v prihodnost naše družbe.

V svojem mandatu v IO OKS želim prispevati k močnejšemu povezovanju športnih zvez, klubov, lokalnih skupnosti, gospodarstva in države. Ključno se mi zdi, da šport dobi stabilnejšo sistemsko podporo, da nadaljujemo z razvojem športne infrastrukture, povečujemo vključevanje otrok, mladih in odraslih v redno športno dejavnost ter krepimo kulturo obiskovanja športnih dogodkov. Le s skupnim in usklajenim delovanjem bomo lahko ustvarili okolje, v katerem bo šport še naprej pomemben generator zdravja, pozitivnih vrednot, ponosa in družbene povezanosti.

Če pet olimpijskih krogov simbolizira povezanost sveta, potem je moj osebni »peti krog« prav povezovanje ljudi, idej in vrednot za dobrobit celotnega slovenskega športa. Želim pomagati ustvarjati okolje, v katerem bodo imeli otroci in mladi možnost sanjati velike sanje, športne organizacije pa ustrezno podporo, da te sanje skupaj z njimi tudi uresničujejo.